Bila je nedelja. En udeleženec se je do sredine poldneva še mudil na študentskem delu pri urejanju okolice Športnega parka Stožice, zato smo iz Ljubljane proti Pivki odšli šele sredi dneva. Sem smo šli z namenom, da si ogledamo Park vojaške zgodovine Pivka. Prišli smo ravno še pravočasno, da smo si lahko brez naglice ogledali celoten kompleks, preden so le-tega zaprli. Ogledovali smo tanke, slovensko zastavo, ki je bila ob osamosvojitvi obešena na Trgu republike, puške, različne vrste orožja ter vsega, kar spada k vojskovanju in osamosvojitveni vojni. Ogledali smo si tudi kratek filmček o vojskovanju v preteklem stoletju, ki nas je kar pritegnil. Ko smo si ogledali vse, smo v Pivko odšli na pijačo. Nato smo se iz mesta odpeljali proti vzhodu, z namenom, da si ogledamo Palško jezero. Imeli smo kar nekaj problemov pri iskanju le-tega in preden smo ga našli, smo prevozili kar nekaj kilometrov po makadamu in nekaj sto metrov po zelo grdem kolovozu. Našli pa smo jezero brez vode. Gre za presihajoče jezero, a sem vseeno mislil, da voda bo, a je ni bilo. Od te »znamenitosti« zato nismo kaj veliko imeli, razen nekaj smeha na moj račun. Krenili smo nazaj proti Pivki in se odpeljali še v vas Šilentabor, od koder smo se odpravili na planinski izlet in po dveh minutah dosegli vrh hriba z istim imenom. Z njega je bil lep pogled navpično navzdol na vas Narin in bližnjo okolico. Na vrhu je bila tudi vpisna knjiga. To pa je tudi vse, kar bi imel komentirati na temo tega izleta.