Ko je bila zima tik pred vrati, se je od nikoder pojavil izlet v Salzburg pod vodstvom Andreja. Tako se je zgodilo, da smo se pred zaključkom leta še enkrat odpravili na izlet, ki je do tega trenutka društveni izlet z najdaljšo potjo.  Na izletu smo bili jaz (David), Mihael, Aleš, Andrej, Vesna, Tanja, Tina in Jerca. Vesna in Tina sta bili na izletu prvič.

Prvi avto smo napolnili na Dolgem mostu, drugi pa se je polnil znotraj trikotnika Ljubljana-Škofja Loka-Kranj in skupaj smo se dobili na kavici na bencinskem servisu v okolici Radovljice. Po kratkem pogovoru smo se odpravili naprej po avtocesti do karavanškega  predora, kjer smo po nekaj kratkih minutah čakanja stopili v Avstrijo. Od Beljaka smo se vozili ves čas po avtocesti v smeri Salzburga. Zaradi meglenega vremena z rosenjem, razgledov večinoma ni bilo. Se pa je na enem delu ta vendarle razkadila in so se pokazali beli vršaci.  Tudi pokrajina ob avtocesti je postala povsem zimska in na tem delu smo imeli postanek, ki je bil v prvi vrsti namenjen mali potrebi, do katere je vodil labirint skozi restavracijo. Po otipavanju snega, ki je ležal po površinah v tem alpskem svetu, smo se odpravili najprej na pot na senčno stran Alp vse do okolice Salzburga, kjer smo zavili z avtoceste. Tu smo se usmerili proti severu in si ogledali mestece Oberndorf, ki leži ob reki Salzach, ki je tu mejna reka z Nemčijo in je eden večjih pritokov Donave. Ogledali smo si kapelico, ki je znana po nastanku pesmi Sveta noč. Še mnogo več pozornosti so pritegnile stojnice z veliko spominkov in seveda kuhano vino. Od tu smo se odpravili do reke, ki tu naredi velik okljuk. Sledili smo ji do mostička, ki pelje na nemško stran, še pred tem pa smo se po stopnicah povzpeli na grič s kalvarijo. Na nemški strani stoji zelo zanimiva in mogočna katoliška cerkev, ki smo si jo tudi ogledali in se po drugi strani preko mostu vrnili k jeklenima konjičkoma. Po nekaj minutk vožnje smo zavili v gostilno, kjer smo šli na kosilo/večerjo.  Komunikacija je bila neka mešanica med angleščino in nemščino. Pri prevajanju nam je pomagala Tanja, ki zelo dobro zna nemško. 

Ko smo napolnili svoje želodčke, je bil že skrajni čas da odidemo v Salzburg saj se je že začelo mračiti pa tudi občasno je kapljalo. V mestu smo parkirali ob reki dokaj blizu centra, do koder smo se odpravili peš. Center krasijo mogočne cerkve in lepo urejeni trgi, ki so že bili božično okrašeni.  Po še enemu kuhanemu vinu pri drsališču na trgu Residenz platz-u smo se odpravili mimo številnih stojnic s kopico vseh mogočih lepih spominkov, ki jih je toliko, da je konkurenca izjemna. Po ozkih uličicah smo hodili do novega in novega trga, ki je imel vsak svojo cerkev. Gneči primerno hitro smo se premikali, ogledovali spominke in debatirali. Tudi še kak kozarček se je popilo. Od samih znamenitosti je največ pozornosti pritegnil zelo mogočen grad Monchsberg, za obisk katerega je bilo prepozno. Ob 19. uri smo se odpravili iz centra in se odpeljali domov. Pred karavanškim predorom smo še stali pol ure.  

Andreja moram pohvaliti za tehnično dobro izpeljan izlet kot si ga je zamislil, ki je bil drugačen od vseh preteklih, novi udeleženki pa sta prinesli v društvo novo svežino.