Ne prav zgodaj, šele ob 10. uri, smo krenili v oblačnem vremenu na primorsko avtocesto, ki smo jo zapustili v Uncu in nadaljevali z avtom še dva km po makedamu do Unške Koliševke. Gre za 100m globoko udorno jamo, kjer se je udrl strop nekoč velike podzemne jame pod reko, ki teče pod njo. Okoli nje so Italjani po 1.sv.vojni na območju Rapalske meje (kjer Unška Koliševka stoji) zgradili cel labirint podzemnih rovov s skupno dolžino več kot 1km. To je bila prva in tudi glavna atrakcija izleta v sicer oblačnem in mokrem vremenu. Nad prepadi udorne jame smo od razvalin starih vojaških stavb polno opremljeni vstopili v podzemlje in prehodili vse tunele, z izjemo tistih, ki so bili močno poplavljeni. Dva izhoda se končata sredi stene nad udornico, nekaj pa jih vodi na površje. Ko je rovov zmanjkalo smo se odpravili nazaj k avtu in se odpeljali do Rakovega Škocjana. Ustavili smo se nad naravnim mostom, kjer smo si pogledali razgled na reko ter se spustili navzdol do naravnega mostu, pod katerim teče reka. Peš smo se vrnili in se peš odpravili malo naprej po cesti in se zopet spustili strmo navzdol v veliko podzemno dvorano, kjer reka Rakov Škocjan vstopi v jamo in hitro zavije nazaj v podzemlje. Vrnili smo se k avtu in se odpravili nazaj proti Uncu in proti Planinskemu polju do ostankov nekoč mogočnega gradu Haasberg. Prav zraven nas ograja in napisi niso spustili a se da naokoli priti v notranjost, ki pa je za raziskovanje smrtno nevarno. Odpravili smo se naprej do Ravbarjevega stolpa nedaleč stran in stopili peš še do izvira reke Unice, ki izstopi iz izjemno slikovite jame z imenom Planinska jama. Slikovit je tudi vhod vanjo, do kjer smo tudi stopili. Tu smo izlet tudi zaključili in se vsi trije odpravili nazaj proti Ljubljani. Tudi oblačno, mokro in višje megleno vreme nam ni dajalo nekega motiva, da bi si ogledali še kaj. Pa kdaj drugič.